V zadnjih letih so znanstveniki uspeli povezati količino globalnega segrevanja s kumulativnimi emisijami ogljika iz sežiganja fosilnih goriv – razmerje, ki je postalo osnova Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki usmerja politike večine sveta.
Domorodna ljudstva imajo pravice lastništva, uporabe in upravljanja nad vsaj četrtino svetovne površine v skladu z novo študijo, objavljeno ta teden v reviji Nature Sustainability. 38 milijonov kvadratnih kilometrov (14,6 milijona kvadratnih milj) se razprostira v 87 državah ali politično ločenih območjih in se prekrivajo s približno 40 odstotki vseh kopenskih zavarovanih območij.
Zadnji znanstveni članek NASA-jevega znanstvenika, objavljen posmrtno ta mesec, razkriva nov vpogled v enega najkompleksnejših izzivov zemeljskega podnebja: razumevanje in napovedovanje prihodnjih ravni toplogrednih plinov v atmosferi ter vloge oceana in kopnega pri določanju te ravni.
Na arheološkem najdišču v severovzhodni Jordaniji so raziskovalci odkrili zgorele ostanke ploščatega kruha, ki so ga spekli lovci-nabiralci pred 14.400 leti. To je najstarejši neposredni dokaz o kruhu, ki je bil do sedaj odkrit, pred prihodom kmetijstva vsaj 4000 let.
V prihodnosti bodo rastline lahko ustvarile lastno gnojilo. Kmetom ne bo več treba kupovati in razsipavati gnojil za svoje pridelke, povečana proizvodnja hrane pa bo koristila milijardam ljudi po vsem svetu, ki bi sicer lahko ostali lačni. Te izjave morda zvenijo kot nekaj iz znanstvenofantastičnega romana, a nova raziskava Washington University v St.
Študija nekaterih najzgodnejših znanih ostankov keramike je pokazala, da je bil porast proizvodnje keramike tesno povezan z okrepljenim ribolovom ob koncu zadnje ledene dobe. Znanstveniki so pregledali 800 lončarskih posod v eni največjih študij, ki so jih kdaj izvedli, osredotočili pa so se predvsem na Japonsko – državo, ki je priznana kot eden prvih centrov za keramične inovacije.
Medtem ko sta nosečnost pri ljudeh in razvoj semena pri rastlinah videti zelo različna, obstajajo vzporednice – nenazadnje se zarodek razvija v tesni povezavi z materjo. Pri živalih je znano, da cela mreža signalov matere vpliva na razvoj zarodka.
Protimikrobno odporni patogeni množijo prijazne bakterije, da preživijo v imunskih celicah in povzročijo bolezni, je pokazala nova študija Univerze v Sheffieldu. Znanstveniki so odkrili človeški patogen Staphylococcus aureus (S.aureus), ki uporablja benigne bakterije, prisotne v koži, da sproži okužbo.
Mednarodna študija, ki jo vodi Univerza v Queenslandu, bi lahko vodila do natančnejših napovedi ali stopnje globalnega segrevanja zaradi izpustov toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi odmrzovanja permafrosta v naslednjih 100 letih. Študija mikroorganizmov, ki sodelujejo pri razgradnji ogljika v permafrostu, povezuje spreminjajoče se mikrobne skupnosti in biogeokemijo s povečanjem emisij toplogrednih plinov.
Raziskovalna skupina pod vodstvom Avstralske nacionalne univerze (ANU) je našla prvi dokaz, da Antarktika ni izolirana od preostale Zemlje, z odkritjem, da so tuje alge odplule 20.000 kilometrov, preden so deskale na ledene obale celine. Znanstveniki so prej mislili, da se antarktične rastline in živali razlikujejo od drugih po svetu, ker so izolirane, vendar ta nova raziskava kaže, da so te razlike skoraj v celoti posledica okoljskih ekstremov in ne izolacije.