Nakopičeni dokazi kažejo, da ima fizična sila pomembno vlogo pri različnih razvojnih procesih oplojenih živalskih jajčec. Med embriogenezo se različne celične populacije aktivno selijo in spreminjajo svoje položaje, kar ustvarja različne vrste sile (npr. vlečna sila, sila stiskanja), ki vplivajo na lastnosti okoliških tkiv. To posledično omogoča normalen razvoj, kjer je razporeditev tkiva zelo orkestrirana. Vendar, kako se embrionalne celice in tkiva odzivajo na te sile, ostaja slabo razumljeno.
Reševanje tega pomembnega vprašanja je omogočilo mednarodno sodelovanje dveh laboratorijev s strokovnim znanjem na področju proteomike in razvojne biologije. Profesorica Ileana Cristea z univerze Princeton (ZDA) in profesor Naoto Ueno z Nacionalnega inštituta za osnovno biologijo (Japonska) sta skupaj s svojimi raziskovalnimi skupinami poskušala odgovoriti na to vprašanje. Skupaj sta označila globalno fosforilacijo in številčnost beljakovin znotrajcelične spremembe v zarodkih, na katere je bila uporabljena fizična sila.
"V tej študiji smo uporabili silo s centrifugiranjem zarodkov Xenopus in obsežno analizirali spremembe v fosforilacijskem stanju beljakovin v njih. Ker so jajca Xenopus relativno večja od jajčec drugih organizmov, smo lahko dobili zadostne količine beljakovin za analizo iz majhnega števila zarodkov." je dejal dr. Noriyuki Kinoshita, član raziskovalne skupine.
Z uporabo občutljivega in kvantitativnega pristopa, ki temelji na masni spektrometriji, je raziskovalna skupina uspela identificirati fosforilacije na več kot 9.000 peptidih (tj. fragmentih beljakovin).
Prof. Cristea poudarja novost in pričakovani učinek te raziskave z navedbo, da je "To je prva študija globalnih časovnih sprememb fosforilacije beljakovin kot odziv na mehansko silo v katerem koli biološkem sistemu. Integrirali smo metode, ki so nam omogočile globalno karakterizacijo dinamičnega fosfoproteoma s ciljno usmerjenimi pristope, ki smo jih zasnovali za spremljanje časovnosti in relativne številčnosti specifičnih fosforilacijskih dogodkov z veliko natančnostjo. To znanje o signalizaciji, posredovani s fosforilacijo, smo nadalje umestili v kontekst sprememb številčnosti beljakovin. Na splošno nam je to omogočilo odkriti natančne modulacijske točke kot odziv na Poleg tega glede na prispevek mehanskih sil k homeostazi tkiva in napredovanju različnih bolezni upamo, da bodo naše metode in ugotovitve zagotovile dragoceno platformo za prihodnje raziskave v mehanobiologiji in transdukciji signalov."
Prvi avtor članka, dr. Hashimoto, je dejal: "Zanimivo je bilo ugotoviti, da se različne proteinske kinaze, kot sta PAK2 in PKC, v zarodku aktivirajo s silo stimulacijo za samo 10 minut. Presenetljivo je bilo tudi ugotoviti, da so bili proteini, ki tvorijo žariščno adhezijo in tesna stičišča, med tistimi, ki so bili najbolj fosforilirani. To delo je razkrilo tudi prej neprepoznano preslušavanje med potjo FAK ter potjo PKA in PKC. Poleg tega smo lahko dokazali, da je centrifugiranje krepi tesne stike, kar vodi do epitelizacije tkiva."
"Zlasti je bilo zanimivo ugotoviti, da se pri stimulaciji sile ZO-1 (ena od komponent tesnega stika) kopiči v tesnih stikih, da okrepi svojo strukturo, kar je značilno za mezenhimsko-epitelni prehod (MET) podobna sprememba Ta pojav je nasproten epitelijsko-mezenhimskemu prehodu (EMT), ki ga najdemo v nekaterih celicah med razvojem, celjenjem ran in invazijo/metastazo raka. Špekuliramo, da mora pri zarodkih obstajati mehanizem povratnih informacij, ki poveča robustnost tkiv, da se uprejo deformacijam, ki jih povzroča sila." je dejal prof. Ueno.
Ti rezultati so bili objavljeni 6. marca 2019 v reviji Cell Systems.