Raziskovalci so preučili vizualni odziv 113 posameznikov, ko so opazovali prazgodovinsko keramiko, ki pripada različnim slogom in družbam. Analizirana keramika zajema 4000 let (od 4000 pr.n.št. do spremembe dobe) gališke prazgodovine (severozahodna Iberija) in je reprezentativna za keramične sloge, kot je lončenina z zvončki, ki jo najdemo po vsej Evropi. Rezultati kažejo, da vizualno vedenje sledi istim evolucijskim trendom kot tisti, ki poganjajo razvoj kompleksnih družb, ki so zgradile te arheološke materialnosti.
"Predpostavili smo, da kultura in družbeno življenje vplivata na kognicijo na zelo stereotipen način. Gibanje oči je najbolj objektiven dokaz vzporedne evolucije med kognitivnim procesom, materialnim razvojem in spremembami v družbeni kompleksnosti," pojasnjuje raziskovalec CSIC Felipe Criado-Boado z Inštituta za vede o dediščini v Santiagu de Compostela. Ta študija je del področja nevroarheologije, novega znanstvenega področja, ki združuje nevroznanost s človeško paleontologijo, arheologijo in drugimi družbenimi in humanističnimi vedami.
"Vizualna izpostavljenost vsakega keramičnega sloga daje izrazit vizualni odziv. Prazgodovinska keramika je pomemben del materialnega sveta, ki je obkrožal posameznike tistega časa. Zato tovrstna analiza ni le izvedljiva, zagotavlja pa tudi zelo pomembne rezultate,« dodaja Criado-Boado.
Luis M. Martínez, raziskovalec z Inštituta za nevroznanost v Alicanteju, pojasnjuje, da "v naših možganih obstajajo nevronska vezja ali zemljevidi, ki predstavljajo naš osebni in periosebni prostor. Ta vezja določajo pot v ki jih povezujemo družbeno in tudi s svetom okoli nas. S tovrstnimi poskusi dokazujemo, da se te predstave spreminjajo z uporabo in izdelovanjem orodij in drugih kulturnih artefaktov, odkrivamo pa, da se hitro vključijo v ti nevronski zemljevidi postanejo del naše telesne sheme, kot da bi bili njen podaljšek. Ti poskusi nedvoumno dokazujejo, da obstaja zelo tesna interakcija med kulturnimi spremembami in plastičnostjo možganov, kar ponuja nov pogled na to, kako možgani upravljajo prenos kulturnih vrednot, prepričanj in običajev."
Rezultati te raziskave kažejo, da človeški vidni sistem aktivno ponotranji predmet, ki ga opazuje, kar bi pokazalo, da obstaja zaznavna angažiranost med opazovalci in materialnimi strukturami v njihovem okolju."Zato zaznave ni mogoče ločiti od oblike. Gledano s tega vidika bi lahko predlagali, da sta se oblika predmetov (v tem primeru keramika) in vzorec vizualnega raziskovanja, ki ga proizvajajo, spreminjali skozi zgodovino in so povezani z vedenjem na enak način kot z družbenim področjem, vključno z družbeno kompleksnostjo, " pravi Criado-Boado.
Drug od zaključkov te študije je, da je tehnologija pomemben dejavnik v duševnih vidikih človeškega življenja. To ponuja novo perspektivo, ki pomaga razložiti procese inovacij in tehnoloških sprememb, ki se dogajajo v vseh zgodovinskih obdobjih, vključno z današnjim dnem. "Verjamemo, da bo do leta 2020 po vsem svetu 100 milijard senzorjev, ki zajemajo informacije vseh vrst in jih digitalno obdelujejo, vsi med seboj povezani in delujejo kot ogromen človeški um. Če se bo ta napoved izpolnila, bodo raziskave na področju kognitivni procesi in materialna kultura skozi zgodovino so lahko koristni za prihodnost, saj lahko pokažejo, kako se ljudje zanašajo na podobe, ki jim simetrično pomagajo oblikovati kolektivno zavest sveta,« zaključuje raziskovalec.
